Žganje

Sadjevec

Žganjekuha je bila v preteklosti pomembna dejavnost podeželja. Marsikomu je pomenila zaslužek ter vir preživetja. Za dobro žganje je potrebno veliko izkušenj, truda in znanja. S ponudbo različnih industrijskih, cenenih žganih pijač je šlo žganjarstvo kot cenjena dejavnost počasi v zaton, s tem pa se je izgubljalo tudi znanje. Mnogi so pričeli kuhati žganje iz oporečnih surovin, tehnologije niso poznali in domače žganje je prišlo na slab glas.

Pri Maticu želimo ta trend prekiniti prav s poudarkom na kakovosti, ki temelji na izboru sadja, pravilni pripravi surovine in pozorni destilaciji. Kakovosti dajemo prednost pred količino, zato lahko v našem žganju zaznate prijeten vonj in okus po sadju.

Sadjevec z medom

V tej vrsti žganja sta združeni starodavni dejavnosti: žganjarstvo in čebelarstvo. Ko temelje - vrhunski sadjevec - nadgradimo z domačim medom, se vonji in okusi združijo v posebno harmonijo, ki poživi in pogreje dušo in telo.

V kakovostno mešano žganje po posebnem postopku dodamo med domačega porekla. Cvetlični med za to odlično pijačo pridelajo čebele Jožeta Mura iz Podgore.

Na Hotavljah vsako leto prirejamo sejem (vaško žegnanje). Štiridesetletna tradicija tega praznika temelji na prastarih običajih, ljudskem izročilu, pa tudi na duhovnem in verskem življenju podeželja. Na sejmu ob kulturno-zgodovinskem in etnografsko-folklornem programu postržemo tudi z Maticovo "medico".

Kuminovec

Kuminovec je tradicionalna vrsta žganja Poljanske doline. Kumina kot zdravilna in začimbna rastlina je na sončnih senožetih pod Blegošem do nedavnega rasla v takšnih količinah, da jo je vsaka hiša imela vedno dovolj zase, pa tudi za prodajo in žganjekuho. Sodobni kmetijski prijemi so to plemenito rastlino praktično iztrebili.

Kuminovec pridobivamo po stari recepturi, ki nam jo je posredoval pokojni Lojze Pivk - Omejc s Hotavelj. Izvirnega postopka se je naučil v prav zanimivem kraju, namreč v zaporu.

Kumino dodamo v zadnje prekuhavanje vrhunskega sadjevca, s čimer dobimo žlahtno alkoholno pijačo.

Brinjevec

Brinjevec, imenovan tudi brinovec, je močno, aromatično, kakovostno žganje. Uporabljamo ga kot izvrsten aperitiv in pa v zdravilne namene. Pri kuhanju je potrebna izredna natančnost, postopek pridobivanja je dolgotrajen, ker je pri prvem kuhanju treba dosledno odvzeti eterično olje. Brinjevec pomaga pri želodčnih težavah in ureja presnovo. Za nas ga kuhajo na Logu pri Čadežu.

Borovničevec

Borovničevec je delikatesna pijača z manjšo vsebnostjo alkohola, namenjena bolj izbrani ženski družbi. Osnovni dodatek pristnemu sadjevcu je borovničev sok in prgišče svežih plodov. V borovničevcu je združena vsa žlahtnost darov narave. Tako kot ostale alkoholne pijače ga polnimo v litrsko in pollitrsko embalažo.

Orehovec

Orehovec napravimo po starodavnem receptu iz Idrije, ki nam ga je zaupal oče gospodinje Irene. Najpomembnejše pri orehovcu je, da uporabimo odlično žganje, orehe naberemo v točno določeni zrelosti in da pravilno odmerimo začimbe: janež, kumino, cimet... Staramo ga na svetlem, da številne snovi v orehovcu reagirajo. S tem nastanejo značilna barva, aroma in okus.

Slivovka

To aromatično, skoraj delikatesno žganje bi pravzaprav morali imenovati češpljevec, saj ga pridelamo iz domačih češpelj. Na Poljanskem slive imenujemo samo vrsto sadja, ki ima zeleno-rumen sadež, ki za žganje ni tako primeren.

Pridobivanje je zahtevnejše od pridobivanja sadjevca. Ob pripravi surovine moramo biti dosledni, uporabimo samo zdrave in čiste plodove pri kuhi pa pazimo, da se ne prismodi. Trud se obrestuje v žlahtni aromi in prijetnem značilnem okusu.